Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ – kolektivno) - vanj se vključijo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, prek svojega delodajalca, ki v celoti ali deloma financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. Vanj se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo dejavnost.

Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ – individualno) – vanj se lahko vključi vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja in sam vplačuje v pokojninski načrt.

a.    Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Drzni do 50;
b.    Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Umirjeni med 50 in 60;
c.    Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni od 60.

Posamezni kritni skladi skupine kritnih skladov so namenjeni različnim ciljnim starostnim skupinam zavarovancev, med seboj pa se razlikujejo po naložbenem cilju in politiki.
Kritni skladi se glede na opredeljene starostne skupine razlikujejo v smislu  dopustne izpostavljenosti delniškim naložbam.  

Kritni sklad, namenjen mlajši starostni skupini (Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Drzni do 50), je izpostavljen bolj tveganim delniškim naložbam, struktura naložb kritnega sklada Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni od 60 pa je bolj konzervativna in za zavarovance bolj varna.

Z optimalnim dodatnim individualnim vplačilom v Pokojninsko varčevanje AS si lahko zavarovanec zniža davčno osnovo in tako v celoti izkoristi dodatno davčno olajšavo, ki mu pripada po zakonu.
Znesek davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance oziroma 5,844 % zavarovančeve bruto plače, vendar ne več kot 2.819,09 EUR na letni ravni v letu 2015, kar je zakonsko določen znesek.

Delodajalcu se za premije, ki jih vplačuje v korist zavarovanca, prizna davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti za leto, v katerem so bile plačane premije.

Izplačilo v obliki dodatne pokojnine je za zavarovance še posebej ugodno, saj se v davčno osnovo upošteva samo 50 % dohodka, prejetega iz naslova pokojninske rente.
Stopnja akontacije dohodnine od pokojninske rente znaša 25 %, kar je v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2 . Glede na zakonska določila se akontacije dohodnine ne plača od pokojninskih rent, izplačanih v znesku do 160 EUR.

Zavarovanci PDPZ imajo možnost prenosa sredstev k drugemu izvajalcu pokojninskega načrta, če so vključeni v pokojninski načrt pri drugem izvajalcu.

V PDPZ - kolektivno je prenos sredstev možen, kadar zavarovanec menja delodajalca, in sicer takrat, ko je že prenehal delovno razmerje pri starem delodajalcu, pri katerem je bil vključen v PDPZ.  To možnost pa ima zavarovanec samo, če je tudi novi delodajalec vključen v PDPZ - kolektivno.

Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine v skladu z zakonom ZPIZ-2, ko uveljavi pravico do starostne, predčasne, invalidske, vdovske pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

V primeru smrti zavarovanca pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine pa zavarovalnica upravičencu za primer smrti izplača odkupno vrednost zavarovanja v enkratnem znesku.

V primeru menjave službe bodo privarčevana sredstva ostala nedotaknjena in se bodo plemenitila v skladu z naložbeno politiko kritnega sklada, v katerem so naložena. Sredstva bodo v mirovanju. Lahko pa zavarovanec ta sredstva prenese na svoj novi osebni račun k novemu upravljavcu pokojninskega načrta.

Če varčujete individualno, bodite pozorni na način plačila. Če imate plačilo urejeno prek odtegljaja od plače, spremenite način plačila na direktno obremenitev osebnega računa ali univerzalni plačilni nalog (UPN). Smiselno je, da tudi med porodniškim dopustom nadaljujete z varčevanjem in koristite davčno olajšavo, ki vam s tem pripada.

Če varčujete kolektivno, delodajalec običajno preneha z vplačili za čas porodniškega dopusta. V tem času lahko vaše varčevanje miruje ali pa se odločite, da vplačujete sami. Dodatna vplačila si lahko uredite prek pokojninskega e-portala.

Lastniki družb d. o. o. in samozaposleni so bili po stari zakonodaji izključeni iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po novem zakonu ZPIZ-2 se lahko vključijo in tako izkoristijo davčne olajšave, hkrati pa tudi poskrbijo za socialno varnost zaposlenih.

Dodatno pokojninsko zavarovanje je prostovoljno, zato se posameznik o tem odloča sam. Delodajalec pa je skladno z zakonodajo (ZPIZ-2) dolžan vključitev ponuditi vsem zaposlenim. Tako se v zavarovanje vključijo vsi, razen tisti zaposleni, ki podpišejo izjavo, da ne želijo biti vključeni v PDPZ.

Delodajalec lahko v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta določi pogoj za vključitev v pokojninski načrt Pokojninsko varčevanje AS za posameznega zaposlenega, in sicer, da je zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu določeno obdobje. To obdobje pa ne sme biti daljše od enega leta.

Delodajalec pristopi k pokojninskemu načrtu z sklenitvijo pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjene med delodajalcem in zaposlenimi. Na podlagi te pogodbe sklene z upravljavcem pokojninskega načrta (AS) pogodbo o financiranju pokojninskega načrta Pokojninsko varčevanje AS.

Pogodba o financiranju pokojninskega načrta Pokojninsko varčevanje AS vsebuje način plačevanja, roke plačevanja, višino vplačil, vstopne in izstopne stroške ter druge podatke, določene s Pravili upravljanja skupine kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS.
Začetek Dodatnega pokojninskega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo izvedeno vplačilo v skupino kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS.

• davčna olajšava (delodajalec si z vplačilom premij v PDPZ znižuje davek na dohodek pravnih oseb oziroma davek na dobiček);
• finančno najbolj ugodna oblika nagrajevanja zaposlenih (vplačane premije do višine davčne olajšave niso obremenjene z dajatvami);
• socialna varnost zaposlenih za obdobje po upokojitvi;
• zadovoljstvo zaposlenih (motivacija in pripadnost).