Splošno o PDPZ

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) je davčno ugodna oblika varčevanja za dodatno pokojnino, ki ob upokojitvi zavarovancu zagotavlja dodatni prihodek poleg starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dodatno pokojninsko zavarovanje je prostovoljno in zapolnjuje finančno vrzel med višino osebnega dohodka in višino odmerjene pokojnine ob upokojitvi.

Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ – kolektivno) - vanj se vključijo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, prek svojega delodajalca, ki v celoti ali deloma financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. Vanj se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo dejavnost.

Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ – individualno) – vanj se lahko vključi vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja in sam vplačuje v pokojninski načrt.

Pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (II. steber) bodo v prihodnosti zaradi krčenja pravic zavarovancev čedalje nižje, zato je potrebno razmišljati o različnih možnostih varčevanja za dodatno pokojnino.
V PDPZ - kolektivno se vključijo posamezniki prek svojega delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt.
V PDPZ – individualno pa se lahko vključi posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, in sicer tako, da sklene pogodbo z zavarovalnico in sam vplačuje v pokojninski načrt.
Posameznik je lahko vključen (vplačuje premijo) v največ dva pokojninska načrta: enega kolektivnega in enega individualnega. Izjema so javni uslužbenci, ki so lahko poleg navedenega vključeni še v pokojninski sklad za javne uslužbence. Druga izjema so osebe, zaposlene pri več delodajalcih z različnim delovnim časom. Te so lahko vključene v kolektivni pokojninski načrt več delodajalcev.

Naložbena politika

Premoženje iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se upravlja v skupini kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla.  
Skupino kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS sestavljajo trije skladi, ki se med seboj razlikujejo po naložbenem cilju in tveganosti ter so namenjeni različnim starostnim skupinam zavarovancev:

a.    Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Drzni do 50;
b.    Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Umirjeni med 50 in 60;
c.    Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni od 60.

Posamezni kritni skladi skupine kritnih skladov so namenjeni različnim ciljnim starostnim skupinam zavarovancev, med seboj pa se razlikujejo po naložbenem cilju in politiki.
Kritni skladi se glede na opredeljene starostne skupine razlikujejo v smislu  dopustne izpostavljenosti delniškim naložbam.  

Kritni sklad, namenjen mlajši starostni skupini (Kritni sklad Pokojninsko varčevanje AS - Drzni do 50), je izpostavljen bolj tveganim delniškim naložbam, struktura naložb kritnega sklada Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni od 60 pa je bolj konzervativna in za zavarovance bolj varna.

Po prejemu podatkov o vključitvi v pokojninski načrt Pokojninsko varčevanje AS zavarovalnica pisno pozove zaposlenega, da izbere kritni sklad, v katerega se bodo vršila vplačila. Zaposleni lahko izbira med kritnimi skladi z naložbeno politiko, ki po tveganosti ustreza njegovi starosti, in kritnimi skladi z manj tvegano naložbeno politiko. Če zaposleni v predpisanem roku zavarovalnici ne vrne izpolnjene pisne izjave o izbiri kritnega sklada, se šteje, da je izbral kritni sklad z naložbeno politiko, namenjeno njegovi starosti.
Ko zavarovanec doseže starost, na podlagi katere se uvršča v starostno skupino z manj tvegano naložbeno politiko od trenutno izbrane, upravljavec najpozneje v roku treh let prenese premoženje iz pripadajočega kritnega sklada v kritni sklad z manj tvegano naložbeno politiko.

Upravljavec sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov, pri čemer zasleduje cilj največje ekonomske zavarovanca.

Upravljavec vsa nova vplačila v dobro zavarovanca, prejeta od dneva, ko zavarovanec dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada, razporeja na denarni račun manj tveganega sklada, v katerega se član po novem uvršča.

Zavarovanec ima pravico izbrati tudi drugačno razporeditev sredstev, pri čemer ta ne sme biti bolj tvegana od razporeditve v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla. Mlajši zavarovanci si lahko v prvem obdobju varčevanja dovolijo višjo izpostavljenost delnicam in v celoti bolj tvegani naložbeni strukturi kot zavarovanci, ki so starejši od 50 let.

Davčna olajšava

Z optimalnim dodatnim individualnim vplačilom v Pokojninsko varčevanje AS si lahko zavarovanec zniža davčno osnovo in tako v celoti izkoristi dodatno davčno olajšavo, ki mu pripada po zakonu.
Znesek davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance oziroma 5,844 % zavarovančeve bruto plače, vendar ne več kot 2.819,09 EUR na letni ravni v letu 2015, kar je zakonsko določen znesek.

Delodajalcu se za premije, ki jih vplačuje v korist zavarovanca, prizna davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti za leto, v katerem so bile plačane premije.

Izplačilo v obliki dodatne pokojnine je za zavarovance še posebej ugodno, saj se v davčno osnovo upošteva samo 50 % dohodka, prejetega iz naslova pokojninske rente.
Stopnja akontacije dohodnine od pokojninske rente znaša 25 %, kar je v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2 . Glede na zakonska določila se akontacije dohodnine ne plača od pokojninskih rent, izplačanih v znesku do 160 EUR.

Vplačila in prenos sredstev

Premija se vplačuje od sklenitve zavarovanja do uveljavitve pravice do dodatne starostne pokojnine oziroma do smrti zavarovanca, če je ta nastopila pred upokojitvijo.

Zavarovanci PDPZ imajo možnost prenosa sredstev k drugemu izvajalcu pokojninskega načrta, če so vključeni v pokojninski načrt pri drugem izvajalcu.

V PDPZ - kolektivno je prenos sredstev možen, kadar zavarovanec menja delodajalca, in sicer takrat, ko je že prenehal delovno razmerje pri starem delodajalcu, pri katerem je bil vključen v PDPZ.  To možnost pa ima zavarovanec samo, če je tudi novi delodajalec vključen v PDPZ - kolektivno.

Za prenos sredstev pišite na e-naslov info@as.si ali pokličite na telefonsko številko 080 11 10 in poslali vam bomo ustrezne obrazce, ki jih izpolnite in podpisane posredujte na naslov, naveden na obrazcih. Za vse ostalo bomo poskrbeli v AS-u.

Dodatna starostna pokojnina

Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine v skladu z zakonom ZPIZ-2, ko uveljavi pravico do starostne, predčasne, invalidske, vdovske pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

V primeru smrti zavarovanca pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine pa zavarovalnica upravičencu za primer smrti izplača odkupno vrednost zavarovanja v enkratnem znesku.

 

Predlagamo, da se odločite za dodatno pokojnino, ki je z davčnega vidika najbolj ugodna. Obdavčena je le polovica zneska rente. Pri mesečnih rentah, ki so nižje od 160 EUR, se akontacije dohodnine ne obračuna, pri višjih mesečnih rentah pa se akontacija dohodnine obračuna po stopnji 25 %, vendar le do polovice mesečne rente.

Sredstva, ki ste jih privarčevali do 31. 12. 2012 (po ZPIZ-1), lahko odkupite, vendar je ta izbira zelo neugodna, ker se ob izplačilu obračuna akontacija dohodnine v višini 25 % in izstopni stroški v višini 1 %. Po dokončnem obračunu dohodnine s strani Davčne uprave RS pa lahko obdavčitev izplačila doseže celo več kot 40 % odkupne vrednosti sredstev.

Sredstev, ki ste jih privarčevali od 1. 1. 2013 naprej in so na vašem osebnem računu kolektivnega zavarovanja, po novem zakonu ZPIZ-2 ni možno odkupiti, razen če je znesek le-teh ob uveljavitvi pravice do pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja nižji ali enak 5.000 EUR.

Kaj se zgodi ...?

V določenih primerih, skladno s pogoji, se delodajalec z zavarovalnico lahko dogovori za mirovanje plačevanja premije.

V primeru menjave službe bodo privarčevana sredstva ostala nedotaknjena in se bodo plemenitila v skladu z naložbeno politiko kritnega sklada, v katerem so naložena. Sredstva bodo v mirovanju. Lahko pa zavarovanec ta sredstva prenese na svoj novi osebni račun k novemu upravljavcu pokojninskega načrta.

Če varčujete individualno, bodite pozorni na način plačila. Če imate plačilo urejeno prek odtegljaja od plače, spremenite način plačila na direktno obremenitev osebnega računa ali univerzalni plačilni nalog (UPN). Smiselno je, da tudi med porodniškim dopustom nadaljujete z varčevanjem in koristite davčno olajšavo, ki vam s tem pripada.

Če varčujete kolektivno, delodajalec običajno preneha z vplačili za čas porodniškega dopusta. V tem času lahko vaše varčevanje miruje ali pa se odločite, da vplačujete sami. Dodatna vplačila si lahko uredite prek pokojninskega e-portala.

V primeru smrti zavarovanca sredstva deduje upravičenec, ki je naveden na polici. Če upravičenec ni naveden na polici, se sredstva dedujejo v skladu z dedno zakonodajo.
Upravičenec mora za izplačilo predložiti potrdilo o smrti zavarovane osebe in izkazati identiteto z osebnim dokumentom.
V primeru stečaja podjetja ali izgube službe pri delodajalcu vložena sredstva ostanejo na osebnem računu zavarovanca pri obstoječem upravljavcu pokojninskega načrta in se plemenitijo v skladu z naložbeno politiko kritnega sklada, v katerem so naložena.
Če delodajalec pristopi k drugemu upravljavcu pokojninskega načrta ali pa se zavarovanec zaposli pri novem delodajalcu, ki je pristopil k pokojninskemu načrtu, pa ta sredstva zavarovanec lahko prenese na novi osebni račun k novemu upravljavcu pokojninskega načrta.

Poslovni uporabniki

Če gre podjetje v stečaj ali zaposleni izgubi službo v podjetju, to ne vpliva na zbrana sredstva na računih zaposlenih. Ta ostajajo varna na osebnih računih pri izvajalcu pokojninskega načrta (AS) in se plemenitijo v skladu z naložbeno politiko kritnega sklada, v katerem so naložena. Zbrana sredstva lahko zaposleni prenesejo v kolektivne pokojninske načrte novih delodajalcev ali jih ohranijo na obstoječih računih pri starem upravljavcu pokojninskega načrta.

Lastniki družb d. o. o. in samozaposleni so bili po stari zakonodaji izključeni iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po novem zakonu ZPIZ-2 se lahko vključijo in tako izkoristijo davčne olajšave, hkrati pa tudi poskrbijo za socialno varnost zaposlenih.

Dodatno pokojninsko zavarovanje je prostovoljno, zato se posameznik o tem odloča sam. Delodajalec pa je skladno z zakonodajo (ZPIZ-2) dolžan vključitev ponuditi vsem zaposlenim. Tako se v zavarovanje vključijo vsi, razen tisti zaposleni, ki podpišejo izjavo, da ne želijo biti vključeni v PDPZ.

Delodajalec lahko v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta določi pogoj za vključitev v pokojninski načrt Pokojninsko varčevanje AS za posameznega zaposlenega, in sicer, da je zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu določeno obdobje. To obdobje pa ne sme biti daljše od enega leta.

Delodajalec pristopi k pokojninskemu načrtu z sklenitvijo pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjene med delodajalcem in zaposlenimi. Na podlagi te pogodbe sklene z upravljavcem pokojninskega načrta (AS) pogodbo o financiranju pokojninskega načrta Pokojninsko varčevanje AS.

Pogodba o financiranju pokojninskega načrta Pokojninsko varčevanje AS vsebuje način plačevanja, roke plačevanja, višino vplačil, vstopne in izstopne stroške ter druge podatke, določene s Pravili upravljanja skupine kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS.
Začetek Dodatnega pokojninskega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo izvedeno vplačilo v skupino kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS.

 

Najnižja možna premija delodajalca je 20 EUR. Določena je zakonsko.

Ker pa je to premalo za zapolnitev pokojninske vrzeli, ki bo nastala ob upokojitvi, priporočamo, da tako delodajalec kot zaposleni vplačujeta več od zakonsko določene minimalne premije. Delodajalec bo z vplačili v kolektivno pokojninsko varčevanje poskrbel za družbeno odgovorno ravnanje in izkazal socialno skrb za zaposlene. Zagotovljena dodatna pokojnina je v očeh ozaveščenega zaposlenega že danes konkurenčna prednost pri izbiri delodajalca.
  • davčna olajšava (delodajalec si z vplačilom premij v PDPZ znižuje davek na dohodek pravnih oseb oziroma davek na dobiček);
  • finančno najbolj ugodna oblika nagrajevanja zaposlenih (vplačane premije do višine davčne olajšave niso obremenjene z dajatvami);
  • socialna varnost zaposlenih za obdobje po upokojitvi;
  • zadovoljstvo zaposlenih (motivacija in pripadnost).
Vas zanima več?
Še niste našli vseh odgovorov na vaša vprašanja? Vprašanje nam lahko zastavite preko obrazca ali nas pokličete na brezplačno telefonsko številko.
VAŠE VPRAŠANJE
ali pokliči na
080 11 10