Ime keyvisuala

Kolektivno pokojninsko varčevanje AS

Bi radi preživeli brezskrbno jesen življenja?

Po novem Zakonu o invalidnskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) se v kolektivno pokojninsko varčevanje lahko vključijo tudi lastniki podjetij in samozaposleni. Ali veste, koliko morate privarčevati, da boste pokrili "pokojninsko vrzel", razliko med vsemi prihodki v času zaposlitve in prihodkom, ki ga boste prejemali po upokojitvi? Izračunajte svojo pokojninsko vrzel in se odločite, koliko želite privarčevati za dodatno pokojnino.

Ste s. p. brez zaposlenih in želite finančno optimizirati poslovanje?

Z davčno olajšavo za kolektivno pokojninsko varčevanje si lahko samostojni podjetnik zniža osnovo za obračun prispevkov in dohodnine.

Premije do višine davčne olajšave niso obremenjene z dajatvami. Samostojnemu podjetniku se za premije, ki jih kot delodajalec vplača v kolektivni pokojninski načrt, prizna olajšava pri prispevkih in plačilu dohodnine.

Ste s. p. in zaposlujete ter želite finančno optimizirati poslovanje?

Z davčno olajšavo za kolektivno pokojninsko varčevanje si lahko samostojni podjetnik zniža osnovo za obračun prispevkov in dohodnine ter davčno ugodno nagradi zaposlene. Premije do maksimalne višine za uveljavljanje davčne olajšave niso obremenjene s prispevki delodajalca. Prednost pri uveljavljanju davčnih olajšav ima delodajalec.

Znesek, namenjen dodatni pokojnini zaposlenih, je za podjetje končni strošek, na katerega ni treba plačevati prispevkov. Samostojnemu podjetniku se za premije, ki jih kot delodajalec vplača v kolektivni pokojninski načrt, prizna olajšava pri prispevkih in plačilu dohodnine.

Ste s.p. z normiranimi stroški. Kako v tem primeru?

Normirane stroške lahko uveljavljajo le samostojni podjetniki, ki imajo letni promet do 50.000 EUR. Normirani stroški so fiksni v višini 80 %, zato ni možnih dodatnih davčnih olajšav. To pomeni, da za s.p. z normiranimi stroški ni smotrno sklepati PDPZ, saj ne more koristiti davčnih olajšav.

Nosilec s.p.-ja ima veliko pokojninsko vrzel, saj plačuje minimalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar posledično pomeni, da bo dobival minimalno pokojnino. Trenutno minimalna starostna pokojnina za polno delovno dobo znaša nekaj čez 400 EUR.

Če ste nosilec s.p.-ja z normiranimi stroški predlagamo, da povprašate našega svetovalca o možnostih, ki jih imamo za vas (zavarovanja – 3. steber).

Finančno ugodno nagrajevanje zaposlenih

Povišanje plače ali posebno nagrado lahko izplačate v obliki dodatnega vplačila v kolektivno pokojninsko varčevanje. Vplačilo ni obremenjeno z davčnimi prispevki, s čimer pridobite vi in vaš zaposleni.

Izračunajte prihranek podjetja in si oglejte primer. 

Kako delodajalec pristopi v kolektivno pokojninsko varčevanje AS

Zavarovalnica Adriatic Slovenica bo skupaj z vami izdelala načrt pristopa v kolektivno Pokojninsko varčevanje AS.

Pogosta vprašanja

Z optimalnim dodatnim individualnim vplačilom v Pokojninsko varčevanje AS si lahko zavarovanec zniža davčno osnovo in tako v celoti izkoristi dodatno davčno olajšavo, ki mu pripada po zakonu.
Znesek davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance oziroma 5,844 % zavarovančeve bruto plače, vendar ne več kot 2.819,09 EUR na letni ravni, kar je zakonsko določen znesek.

Delodajalcu se za premije, ki jih vplačuje v korist zavarovanca, prizna davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti za leto, v katerem so bile plačane premije.

Izplačilo v obliki dodatne pokojnine je za zavarovance še posebej ugodno, saj se v davčno osnovo upošteva samo 50 % dohodka, prejetega iz naslova pokojninske rente.
Stopnja akontacije dohodnine od pokojninske rente znaša 25 %, kar je v skladu s šestim odstavkom 127. člena ZDoh-2 . Glede na zakonska določila se akontacije dohodnine ne plača od pokojninskih rent, izplačanih v znesku do 160 EUR.

Če gre podjetje v stečaj ali zaposleni izgubi službo v podjetju, to ne vpliva na zbrana sredstva na računih zaposlenih. Ta ostajajo varna na osebnih računih pri izvajalcu pokojninskega načrta (AS) in se plemenitijo v skladu z naložbeno politiko kritnega sklada, v katerem so naložena. Zbrana sredstva lahko zaposleni prenesejo v kolektivne pokojninske načrte novih delodajalcev ali jih ohranijo na obstoječih računih pri starem upravljavcu pokojninskega načrta.

Lastniki družb d. o. o. in samozaposleni so bili po stari zakonodaji izključeni iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po novem zakonu ZPIZ-2 se lahko vključijo in tako izkoristijo davčne olajšave, hkrati pa tudi poskrbijo za socialno varnost zaposlenih.

Dodatno pokojninsko zavarovanje je prostovoljno, zato se posameznik o tem odloča sam. Delodajalec pa je skladno z zakonodajo (ZPIZ-2) dolžan vključitev ponuditi vsem zaposlenim. Tako se v zavarovanje vključijo vsi, razen tisti zaposleni, ki podpišejo izjavo, da ne želijo biti vključeni v PDPZ.

Delodajalec lahko v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta določi pogoj za vključitev v pokojninski načrt Pokojninsko varčevanje AS za posameznega zaposlenega, in sicer, da je zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu določeno obdobje. To obdobje pa ne sme biti daljše od enega leta.

Delodajalec pristopi k pokojninskemu načrtu z sklenitvijo pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjene med delodajalcem in zaposlenimi. Na podlagi te pogodbe sklene z upravljavcem pokojninskega načrta (AS) pogodbo o financiranju pokojninskega načrta Pokojninsko varčevanje AS.

Pogodba o financiranju pokojninskega načrta Pokojninsko varčevanje AS vsebuje način plačevanja, roke plačevanja, višino vplačil, vstopne in izstopne stroške ter druge podatke, določene s Pravili upravljanja skupine kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS.
Začetek Dodatnega pokojninskega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo izvedeno vplačilo v skupino kritnih skladov Pokojninsko varčevanje AS.

 

Najnižja možna premija delodajalca je 20 EUR. Določena je zakonsko.

Ker pa je to premalo za zapolnitev pokojninske vrzeli, ki bo nastala ob upokojitvi, priporočamo, da tako delodajalec kot zaposleni vplačujeta več od zakonsko določene minimalne premije. Delodajalec bo z vplačili v kolektivno pokojninsko varčevanje poskrbel za družbeno odgovorno ravnanje in izkazal socialno skrb za zaposlene. Zagotovljena dodatna pokojnina je v očeh ozaveščenega zaposlenega že danes konkurenčna prednost pri izbiri delodajalca.
  • davčna olajšava (delodajalec si z vplačilom premij v PDPZ znižuje davek na dohodek pravnih oseb oziroma davek na dobiček);
  • finančno najbolj ugodna oblika nagrajevanja zaposlenih (vplačane premije do višine davčne olajšave niso obremenjene z dajatvami);
  • socialna varnost zaposlenih za obdobje po upokojitvi;
  • zadovoljstvo zaposlenih (motivacija in pripadnost).
Vas zanima več?
Še niste našli vseh odgovorov na vaša vprašanja? Vprašanje nam lahko zastavite preko obrazca ali nas pokličete na brezplačno telefonsko številko.
VAŠE VPRAŠANJE
ali pokliči na
080 11 10