Ime keyvisuala

POKOJNINE DANES IN JUTRI

Življenjska doba se podaljšuje

Dvig življenjskega standarda, napredek farmacevtske industrije in vse boljši dostop do zdravil in zdravljenja iz leta v leto višajo pričakovano življenjsko dobo. Moški danes živijo 7,1 let dlje kot leta 1991, ženske pa 5,5 let. Pričakovana življenjska doba se bo za moške s 74,7 let v letu 2008 povečala na 83,7 let v letu 2060, za ženske pa z 81,9 let v letu 2008 na 88,8 let v letu 2060. (Vir: Statistični urad RS)

Delež starejših ljudi narašča

Daljša življenjska doba nas navdaja z optimizmom, hkrati pa se sprašujemo, kako si za leta v pokoju zagotoviti dostojno življenje. Staranje prebivalstva že danes v številnih državah, tudi v Sloveniji, ogroža vzdržnost javnih financ, zato se upokojitvena starost viša. Že današnje pokojnine so nizke, v prihodnje se bodo še nižale. Trenutno veljavna pokojninska osnova za odmero pokojnine je 60,25 % za ženske in 57,25 % za moške. Le s postopnim in rednim varčevanjem za dodatno pokojnino lahko že danes poskrbimo, da bo naše življenje lepo še dolgo potem, ko se upokojimo.

Število zaposlenih na upokojenca se manjša

V letu 2000 je v Sloveniji za 1 upokojenca delalo 1,8 zaposlenih oseb. Do leta 2013 se je število zmanjšalo na 1,38 zaposlenega (Vir: ZPIZ). V prihodnje bo ta številka še nižja. Kdo bo delal za vas, ko boste upokojeni? Za svoje finance in prihodke po upokojitvi boste morali v večji meri poskrbeti sami, zato je smiselno, da z varčevanjem za dodatno pokojnino ne odlašate.

Spremembe pokojninske zakonodaje

Nov pokojninski zakon ZPIZ-2, ki je nadomestil ZPIZ-1, je stopil v veljavo s 1. 1. 2013. Za upokojevanje prinaša kar nekaj novosti:

  •  Za izračun pokojninske osnove se upošteva obdobje najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, prej 18 let.
  • Upokojitvena starost se za oba spola postopoma dvigne na 65 let.
  • Pravico do starostne pokojnine pridobi posameznik, ko dopolni najmanj 15 let delovne dobe. V tem primeru se za ženske odmeri 29 % pokojninske osnove, za moške pa 26 % (prej 38 % za ženske in 35 % za moške).

Pokojninski sistem v Sloveniji

Pokojninski sistem v Sloveniji sestavljajo t. i. trije stebri.

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Prvi steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vanj se lahko vključimo obvezno (kot zaposleni) ali prostovoljno (pod določenimi pogoji). Prvi steber zagotavlja pravice do pokojnine, rednega mesečnega prejemka, ki uživalcu zagotavlja osnovno materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca. Pokojnino iz prvega stebra izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Glede na gospodarske in demografske okoliščine ter trende upokojevanja v Evropi se pokojnina iz prvega stebra znižuje in omogoča le še najnujnejši prihodek za preživetje. Če želimo tudi po upokojitvi dostojno živeti, je potrebno varčevanje za dodatno pokojnino v drugem in tretjem stebru.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Drugi steber je namenjen varčevanju za dodatno pokojnino. Temelj drugega stebra je prostovoljno dodatno zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij. V drugi steber sodita še obvezno dodatno zavarovanje, ki je namenjeno poklicni pokojnini, in pokojninski sklad za javne uslužbence.

Sistem prostovoljnega dodatnega zavarovanja omogoča kolektivno in individualno varčevanje v pokojninskih skladih, kjer se sredstva zbirajo in plemenitijo na osebnih računih zavarovancev. Po izteku zavarovalnega obdobja se zbrana in oplemenitena sredstva izplačujejo v obliki dodatne pokojnine (rente).

Ostale oblike varčevanja za pokojnino

Tretji steber predstavljajo vse ostale oblike varčevanja za dodatno pokojnino, na primer življenjska zavarovanja, vlaganja v sklade in druge finančne instrumente, varčevanje v bankah idr. V tretji steber sodijo tudi zavarovanja, s katerimi poskrbite za finančno in socialno varnost tudi v primeru manj ugodnih življenjskih situacij, kot so nezmožnost vplačevanja premij zaradi bolezni ali posledic nezgode (dolgotrajna bolniška odsotnost zaradi zdravljena, invalidska upokojitev in nezmožnost opravljanja lastnega ali kateregakoli poklica), potreba po prehodni oskrbi na domu zaradi bolezni, operacije, poškodbe; zavarovanje za težke bolezni in operacije idr.

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Prvi steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vanj se lahko vključimo obvezno (kot zaposleni) ali prostovoljno (pod določenimi pogoji). Prvi steber zagotavlja pravice do pokojnine, rednega mesečnega prejemka, ki uživalcu zagotavlja osnovno materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca. Pokojnino iz prvega stebra izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Glede na gospodarske in demografske okoliščine ter trende upokojevanja v Evropi se pokojnina iz prvega stebra znižuje in omogoča le še najnujnejši prihodek za preživetje. Če želimo tudi po upokojitvi dostojno živeti, je potrebno varčevanje za dodatno pokojnino v drugem in tretjem stebru.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Drugi steber je namenjen varčevanju za dodatno pokojnino. Temelj drugega stebra je prostovoljno dodatno zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij. V drugi steber sodita še obvezno dodatno zavarovanje, ki je namenjeno poklicni pokojnini, in pokojninski sklad za javne uslužbence.

Sistem prostovoljnega dodatnega zavarovanja omogoča kolektivno in individualno varčevanje v pokojninskih skladih, kjer se sredstva zbirajo in plemenitijo na osebnih računih zavarovancev. Po izteku zavarovalnega obdobja se zbrana in oplemenitena sredstva izplačujejo v obliki dodatne pokojnine (rente).

Ostale oblike varčevanja za pokojnino

Tretji steber predstavljajo vse ostale oblike varčevanja za dodatno pokojnino, na primer življenjska zavarovanja, vlaganja v sklade in druge finančne instrumente, varčevanje v bankah idr. V tretji steber sodijo tudi zavarovanja, s katerimi poskrbite za finančno in socialno varnost tudi v primeru manj ugodnih življenjskih situacij, kot so nezmožnost vplačevanja premij zaradi bolezni ali posledic nezgode (dolgotrajna bolniška odsotnost zaradi zdravljena, invalidska upokojitev in nezmožnost opravljanja lastnega ali kateregakoli poklica), potreba po prehodni oskrbi na domu zaradi bolezni, operacije, poškodbe; zavarovanje za težke bolezni in operacije idr.

Kdaj začeti?

Najprimernejši trenutek je s prvim dnem prve zaposlitve. Če je ta dan že mimo, ne odlašajte. Prej ko boste začeli, boste z manjšimi vplačili dosegli želeno pokojnino.

Koliko potrebujete?

Za dobro življenje v pokoju potrebujete mogoče malce manj, kot ste prejemali plače (80 do 90 % neto plače). Ali približno veste, koliko pokojnine boste prejemali iz plače (t.i. prvega stebra)? Izračunajte si, koliko bo znašala vaša pokojnina prvega stebra in koliko morate za želeno pokojnino privarčevati sami.

Kaj mi priporočate?

Priporočamo vam kombinacijo varčevanja za pokojnino v vseh treh stebrih. Državna pokojnina bo nizka, zato je potrebno dodatno varčevanje v zavarovalno–finančnih produktih drugega in tretjega stebra.

AS s celovito ponudbo zavarovanj omogoča davčno ugodno in optimalno razporeditev varčevanja med drugi in tretji steber, ki našim zavarovancem zagotavlja izbrano višino dodatne pokojnine.

Pogosta vprašanja

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) je davčno ugodna oblika varčevanja za dodatno pokojnino, ki ob upokojitvi zavarovancu zagotavlja dodatni prihodek poleg starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dodatno pokojninsko zavarovanje je prostovoljno in zapolnjuje finančno vrzel med višino osebnega dohodka in višino odmerjene pokojnine ob upokojitvi.

Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ – kolektivno) - vanj se vključijo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, prek svojega delodajalca, ki v celoti ali deloma financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. Vanj se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo dejavnost.

Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ – individualno) – vanj se lahko vključi vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja in sam vplačuje v pokojninski načrt.

Pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (II. steber) bodo v prihodnosti zaradi krčenja pravic zavarovancev čedalje nižje, zato je potrebno razmišljati o različnih možnostih varčevanja za dodatno pokojnino.
V PDPZ - kolektivno se vključijo posamezniki prek svojega delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt.
V PDPZ – individualno pa se lahko vključi posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, in sicer tako, da sklene pogodbo z zavarovalnico in sam vplačuje v pokojninski načrt.
Posameznik je lahko vključen (vplačuje premijo) v največ dva pokojninska načrta: enega kolektivnega in enega individualnega. Izjema so javni uslužbenci, ki so lahko poleg navedenega vključeni še v pokojninski sklad za javne uslužbence. Druga izjema so osebe, zaposlene pri več delodajalcih z različnim delovnim časom. Te so lahko vključene v kolektivni pokojninski načrt več delodajalcev.
Vas zanima več?
Še niste našli vseh odgovorov na vaša vprašanja? Vprašanje nam lahko zastavite preko obrazca ali nas pokličete na brezplačno telefonsko številko.
VAŠE VPRAŠANJE
ali pokliči na
080 11 10